35 let Doma Nine Pokorn Grmovje

35. obletnica je velik jubilej in vesela ter ponosna sem, da sem tudi sama del te zgodovine. Mineva že 20 let, odkar mi je usoda namenila, da pričnem z delom v Domu, medtem ko sem bila prej zaposlena v Splošni bolnišnici Celje. Vem, da mi je bilo takrat, leta 1995, nekako namenjeno, da pridem prav na to delovno mesto, med nove sodelavce in k novim uporabnikom, meni tako ljubim stanovalcem. Že v intervjuju za Svetlobo, ki ga je leta 2002 z mano opravila delovna terapevtka, ko sem zdravstveno negovalno službo vodila že poldrugo leto, sem povedala, da je splet okoliščin prav meni namenil takšno pot in vem, da je to ena najlepših stvari, ki so se mi v življenju zgodile.

Leta kar prehitro minevajo in če se ozrem nazaj, vidim, da se je v tem času ogromno stvari spremenilo, od prihoda novih zaposlenih do menjave vodstva Doma. V vseh teh letih smo izredno izboljšali standard bivanja ter kvaliteto strokovnega dela in kar toplo mi je pri srcu, ko gledam zadovoljne in nasmejane obraze stanovalcev in stanovalk. Leta 2001 smo pričeli v Domu izvajati tudi storitev pomoči družini na domu, ki je danes že zelo dobro razvita in tudi tu sem pustila svoj pečat, kajti sama sem bila prva vodja te dejavnosti, katero sedaj nadaljujejo moji sodelavci. V zadnjem obdobju smo veliko truda namenili tudi zagotavljanju dobrega počutja in zadovoljstva vseh zaposlenih.

Vse se spreminja – takšno je življenje – in prav je tako, le ljudje ostajamo isti, zaposleni, ki s srcem in dušo prihajamo k našim stanovalcem in stanovalkam, zaposleni, ki ne prihajamo sem v službo, temveč v svoj drugi dom, saj med sodelavci in stanovalci preživimo skoraj več časa kot med svojimi domačimi. Skupaj se smejimo ob lepih trenutkih in skupaj jočemo ob slabih dneh, med nami se prepletajo usode naših stanovalcev in nas samih, naša skupna želja pa je narediti ta Dom čim lepši.

Srečna in ponosna sem, da imam take sodelavce in sodelavke ter da lahko skupaj pričaramo nasmeh na obraze naših stanovalcev in stanovalk, predvsem pa to delo izredno rada opravljam in ob tem me moji občutki kar nekako napeljejo na čudovito misel našega pesnika Toneta Pavčka:

»Sreča ni v glavi in ne v daljavi,

ne pod palcem skrit zaklad.

Sreča je, ko se delo dobro opravi

in ko imaš nekoga rad.«  

Nada Majger